Rudolfa Erjavca bukva

Tega pomembnega dejstva sem se naučil včeraj na Gozdu.

No zgodba se začne že zjutraj po Krvavcem, na zgornji poseki štarta na Ambrožu.

In padalci smo lenuhi, zato bolj malo hodimo.. No, bolj malo, malo pa Tako se na štart pripeljemo, kar pomeni da mora po koncu letenja vsak po svoj avto. Tole pišem preprosto za komentar spodnji sliki

Ko napokamo vsak svoje padalo in opremo na rame, sledi pot do starta. Čelada na moji glavi je v tem primeru le estetski element , in hkrati edini del opreme, ki je resnično moj.

Tako izgleda priprava opreme na startu:

In tako izgleda dolina v jutru, nad katero letimo

Učenje veščin padalca je.. precej odvisno od akterja. Tako da, ko te enkrat naučijo uspešno vzletati in pristajati, si prepuščen samemu sebi. V zraku.. čisto sam. Tako sem danes sam na prvem pristanku skoraj priletel med krave, a sem z zadnjimi močmi aerodinamike še upel iztisniti iz padala prelet tiste štale, in zadrsal po mehki detelji.Pristanek resda ni bilnajlepši, ampak… polomljen še nisem.

Tole pa je že Rok v doletu na pristanek:

In tole sem jaz s svojo čelado. Avtoportret.

Zgodbe pa še ni konec. Za ta dan smo imeli namen obiskati še Gozd, ampak šele popoldne, zato sva se z Rokom odpravila na ekskurzijo in spoznavala domovino. Šla sva na Bled, razdirala razne modrosti, obiskala tudi letališče na Lescah, in ugotovila da ni tam nikakršne aktivnosti. Ha, pa smo jih, ali kakor reče moj soosed: “Kdor je letu je letu!” In midva sva. Oni pa ne. Dodaten razlog da odločitev za padalstvo in menjavo načina letenja ni bila napačna?

No skratka, potem greva na Gozd, srečava nekaj drugih padalcev, in se malo pogovoriva o tem in onem.

Za ta dan je bilo v namenu opraviti dva štarta, od katerih se je prvi izkazal za uspešnega, pri drugem pa sem…No, po uspešnem dvigu naredil neumnost, padalo ni bilo pravilno obremenjeno, in skupaj z njim sem najprej “pofrezal” malo podrasti, potem pa skoraj zapel drevo, pa ne pri tleh, ker me je med tem dvignilo in.. no, posledice bi bile lahko dosti hujše. H sreči sem čisto malo pred obešanjem uspel zaviti vstran, in tako se je štart vseeno izkazal za.. poluspešnega.

Bom si jaz do naslednjič še malo ogledal naš šolski video…

Moj koncept o vzgajanju kril končno kaže nekakšne rezultate

Tole so slike iz torkovega višinskega leta. Višinski let je nagrada za uspešon zaključen začetniški tečaj za jadralnega padalca. Z inštruktorjem smo bili zmenjeni proti večeru na Gozdu, to je hrib pod Kriško goro, in ima okoli 350 metrov višinske razlike z pristajališčem.

Aja, kdor pozorno opazuje: dobili smo nova padala.

Da ovekovečim veliki dogodek sem malo poslikal z telefonom, niso najboljše slike, ampak bolje pa je kot nič. In ker slike povedo več kot tisoč besed… kogar zanima: malce se premakni dol.

Tale tukaj je “sošolec” Rok in naš inštruktor Simeon.

A tukaj dol gremo? :S

Jože požen, mi smo prpravlen! Klicni znak: avalon rumeni.

Rok dviguje padalo…

..in odleti.

In ker se lepega vremena ne sme metati stran, je takoj na vrsti Marko. Tisti žakelj na trebuhu je rezervno padalo. Le zakaj nam je Simeon tako natančno razložil njegovo delovanje prav na ta dan?

Letal sem pa tudi jaz, samo ni mojih slik.

Ko bom imel v zraku nekoliko manj opravil¹ poslikam še kakšno zračno.

____________________________________________________________________

1. No saj letenje zame ni povsem novo, ampak a z letalno napravo tega tipa sem še nekoliko preveč zaposlen, z vodenjem in pridobivanjem izkušenj.

502 zračna je padalska enota iz druge sv. vojne. Kaj za vraga s tem tukajle strašim, bo reku kdo?

No, zato ker ima Rudolf preveč časa in še več preveč idej, (ja, zadnjič sm ugotovil kako bom umrl: mlad in povsem brez energije, ker sem POVSOD!!) se je vpisal h padalcem. Ampak ne ravno takim kot je 502, pač pa jadralnim.

Torej, takole izgleda povprečen dan na urjenju za 502. zračno:

6.30 - se spraviš s postelje, ker je treba biti na terenu 8.00 (ne, slike ni, poleg tega sm takat slabe volje)

7.00 - pride Marko. Seveda sva pozna, ker je eden od naju ziher zaspal. (slike ni. Kaj, a naj naju slikam kako greva? noben od naju ni dost lep da bi naju lepil tlele gor, vsaj ne kako se voziva :))

8.00 - teren. In malo kasneje padala. Marko na startu:

Potem prileti nekaj herojev iz višjih leg, kamor popolni začetniki ne smemo

In ko se vržeš dol… moraš nazaj gor. Jasna povezava ane?

In ko si gor.. greš dol:

Ah ja, življenje je ena sama rutina. Ki ni vedno slaba, kot sem večkrat že ugotovil

Danes zjutraj grem na prvo tekmo v zračnih bojih 1. svetovne vojne v svoji modelarski karieri.

Zračni boji so modelarska kategorija, pri kateri se v zraku naenkrat nahaja 7 pomanjšanih modelov, ki so vestne makete letal iz prve svetovne vojne (poznamo tudi zračne boje 2. svetovne vojne). Modeli so v merilu 1:8. Vsak model za seboj vleče 15 metrski trak, naloga vseh ostalih nasprotnikov pa je, da drug drugemu porežejo te trakove, kar se smatra da si nasprotnika sestrelil. Poleg tega so na tleh pritrjeni še stebri iz stiropora, ki jih je potrebno z nizkim letenjem razbiti. (stebre, ne modela )

Tole na sliki je moj model, Bristol Scout

Kakor se zavedam da mi bodo jutri razbili kljun, polomili krila in razcefrali rep, sem vseeno v velikem pričakovanju.

Za konec: WHO SAID RATS? (tole je bil moto neke ameriške eskadrilije pilotov iz 1. svetovne vojne. Ker ravno letim zavezniško letalo ̷

Tale filmček je dokaj nor.

In tudi tile ljudje so nori. Vredu, vsakemu svoje, naj se igrajo s svojim življenjem, ampak kar počnejo… je neverjetno!

Slika je link.

Speedgliding je disciplina v letenju z jadralnimi zmaji ali padali, pri čemer je ideja takega letenja slalom med vraticami z veliko hitrostjo, in seveda čim nižje. Tule na sliki je pilot celo podrsal z krilom po tleh.