Ker nisem imel kaj za brat, sem pregledal domače police in našel Odisejo. Kaj veliko tukaj ocenjevat ne morem, lahko pa povem da je dokaj smešno branje. (Ja, vem, večina nas je imela tole delo za domače branje v srednji šoli, ampak po pravici povedano, koliko knjig ste/smo takrat prebrali sebi v veselje ali pa vsaj poskušali uživati, če je že bila knjiga namenjena po domačem branju.
V glavnem, stvar priporočam predvsem iz razloga, da so te reči splošna razgledanost, ki jo vsakdo potrebuje. V današnjem času si pač ne moreš privošiti, da ne bi vedel kdo je Hefaist in podobna grška navlaka tistega časa. Mimogrede, če ne veste od kod izraz “mentor” marš brat knjigo!
Evo vam še eno sliko, morda bo koga pritegnila
Nisem kakšen literarni kritik, kar pa še ne pomeni da ne smem ocenjevati raznih umetniških del. Po svojem mnenju seveda.
Precej prahu je dvignila tale knjiga v slovenskem literarnem prostoru. Predvsem zaradi svoje zvrsti. Reč je namreč strip. Roman v stripu. Zajetna bukvica sicer, a prav tekoče se bere.
Ne bom pripovedoval zgodbe, kajti “spoili” so najbol nadležne reči, pa še povsod jih srečaš. Zato jih tu ne bo. Zadnje čase sem se vrnil h stripom, pa ne tistim konvencionalnim, temveč stripom z kolikor toliko življenskimi zgodbami. Odeje je zagotovo eno takih del. In še prevedeno je v slovenščino. In, celo dosti bolj osebna zgodba lahko nastane v stripu kakor v navadnem romanu.
V knjigi me je najbolj “prizadela” minljivost, kdor je reč prebral bo vedel o čem govorim. Tri strani, brez dialoga, kjer se pleska stena. Vodilo me je do nekega nadrealističnega občutka, kot večer ko pada sneg in zaduši vsak šum, pa počasi a skrbno prekrije vsak del zemlje.
Bom končal. Vsaka beseda bi bila skoraj preveč, svoje občutke sem pa povedal. Za konec le še to: Knjigo priporočam! Sam sem jo kupil, jo pa verjetno dobite tudi v kakih knjižnicah… Vredna vsake pare.
Ocena 10/10
