Rudolfa Erjavca bukva

Tokrat malce zafrkancije:

Pastakl se lahko v danih pogojih spremeni v psa, opico, …(po želji vstavi poljubno vrsto pošasti). Odvisno pač od vrste prisotnih ljudi, če so to skavti, se možnosti skokovito povečajo.

Podsvobodnimsoncem pravi, da imava rada lisico, Psa, kroto, amebo, aha, in miško tudi. (ker vem da nimate pojma za kaj se gre, lahko živali preskočite, važno da imava midva večji pomen v njih kot je videti)

Torej, naj samo za vas ta trenutek predstavim polimorfnost Pastakla, tokrat v obliki PSA in od časa do časa tudi v obliki OPICE

Če bi znal bi dal slikice iz youtuba direktno noter, tako kot je na nekaterih drugih blogih, pa sem lama.

Tole pa loči dobre prijatelje od prijateljev.

Na sliki sta kartica in origami lisica. Eno sem dobil danes po pošti kar tako, in drugo včeraj na “večerji”.

Dve zelo preprosti stvari lahko toliko pomenita…

In za vse tiste nevedne: ni rdeča nit v tem da sem dobil, rdeča nit je v tem, da se je nekdo spomnil, da bo to naredil, da je moral dobiti idejo, kako presenetiti, da se je moral potruditi izdelati!

Pa da ne bo pomote, mislim da so česa tazga sposobne narest štiri osebe izmed ostalih v mojem življenju ki jih tretiram kot prijatelje, dela dveh pač ni tukaj…

Po drugi strani… žal mi je, da tega nisem že sam naredil… večkrat. Ampak, saj ni konec priložnosti?

Moj koncept o vzgajanju kril končno kaže nekakšne rezultate

Tole so slike iz torkovega višinskega leta. Višinski let je nagrada za uspešon zaključen začetniški tečaj za jadralnega padalca. Z inštruktorjem smo bili zmenjeni proti večeru na Gozdu, to je hrib pod Kriško goro, in ima okoli 350 metrov višinske razlike z pristajališčem.

Aja, kdor pozorno opazuje: dobili smo nova padala.

Da ovekovečim veliki dogodek sem malo poslikal z telefonom, niso najboljše slike, ampak bolje pa je kot nič. In ker slike povedo več kot tisoč besed… kogar zanima: malce se premakni dol.

Tale tukaj je “sošolec” Rok in naš inštruktor Simeon.

A tukaj dol gremo? :S

Jože požen, mi smo prpravlen! Klicni znak: avalon rumeni.

Rok dviguje padalo…

..in odleti.

In ker se lepega vremena ne sme metati stran, je takoj na vrsti Marko. Tisti žakelj na trebuhu je rezervno padalo. Le zakaj nam je Simeon tako natančno razložil njegovo delovanje prav na ta dan?

Letal sem pa tudi jaz, samo ni mojih slik.

Ko bom imel v zraku nekoliko manj opravil¹ poslikam še kakšno zračno.

____________________________________________________________________

1. No saj letenje zame ni povsem novo, ampak a z letalno napravo tega tipa sem še nekoliko preveč zaposlen, z vodenjem in pridobivanjem izkušenj.

502 zračna je padalska enota iz druge sv. vojne. Kaj za vraga s tem tukajle strašim, bo reku kdo?

No, zato ker ima Rudolf preveč časa in še več preveč idej, (ja, zadnjič sm ugotovil kako bom umrl: mlad in povsem brez energije, ker sem POVSOD!!) se je vpisal h padalcem. Ampak ne ravno takim kot je 502, pač pa jadralnim.

Torej, takole izgleda povprečen dan na urjenju za 502. zračno:

6.30 - se spraviš s postelje, ker je treba biti na terenu 8.00 (ne, slike ni, poleg tega sm takat slabe volje)

7.00 - pride Marko. Seveda sva pozna, ker je eden od naju ziher zaspal. (slike ni. Kaj, a naj naju slikam kako greva? noben od naju ni dost lep da bi naju lepil tlele gor, vsaj ne kako se voziva :))

8.00 - teren. In malo kasneje padala. Marko na startu:

Potem prileti nekaj herojev iz višjih leg, kamor popolni začetniki ne smemo

In ko se vržeš dol… moraš nazaj gor. Jasna povezava ane?

In ko si gor.. greš dol:

Ah ja, življenje je ena sama rutina. Ki ni vedno slaba, kot sem večkrat že ugotovil

Včasih pride poseben dan, ko mi kakšna reč že zjutraj pade na pamet, in zaznamuje cel dan. Odvisno od dneva, lahko je risanje, lahko so raznorazni podvigi, lahko so ideje o letenju. In lahko so risanke.

Risanke sem enkrat že obdeloval, ampak tokrat imam nove in posebne. Zato, Še pomnite tovariši ševilka 2!

Žametni zajček, ampak na žalost nisem uspel reči stakniti na kakem torrentu.

Ena od pozabljenih pa je še Pogumni kositrni vojak. Ja, to je tista enonoga zadeva ki šmira z balerino Tudi tega nisem našel.

Tako, in na tem mestu lahko ponovno ponovno izlijem svoj gnev na risanke današnjega časa. (Sicer gre tukaj za relativnost, ali sem prerasel risanke jaz, ali pa one mene. Verjetno gre za slednje, glede na to, da sem še vedno navdušen risankar) Torej, zakaj nas na TV posiljujejo z raznimi Umko stil risankami (to pomeni podpovrečno grafično animacijo) in risankami brez vsake zgodbe? Res je da otroci niti nimajo nekega blaznega okusa, zato pa lahko vsak šopa bedarije, ker to je itak večerno mašilo programa za mulce?

Na risanke, ki sem jih jaz gledal, gledam precej nostalgično, se spominjam podrobnosti, se spominjam zgodbe… Mi razložite kakšno zgodbo ima Kravica Katka in Pujsa Pepa, pa ne po tem ko ste jih ravno gledali.. en teden bo pa vsekakor primeren čas.

Grem zdaj pogledat Gasilca Sama, samo 9 Gb ga imam!

Danes sem bil še na eni dvajsetletnici. Kako čas leti.

In seveda je bila to prilika za pogled nazaj, vsaj moj, če že ne koga drugega.

Torej: finest hours of Rudolf Erjavec`s life, kar je tudi nova rubrika.

Ob zbiranju gradiva za darilo (če je možno darilo izdelam sam, če le dovolj poznam človeka, ki mu je namenjeno) sem se ozrl nazaj. Tokrat sem zbiral “moje” risanke, in jih dobil za 1 DVD, verjetno pa bodo sledili še trije..

Rudolf Erjavec vam predstavlja:

Smrkci

Modri dirkač

Gustav (tale verjetno celo ni samo moja mladost )

Črta

Čebelica Maja

Kolcamož

Pipi in Melhijad

Stripy

Super Medo

Toro in Pončo

Mravljinček Ferdi

Še mnogo jih je, ko bo založba Žabex izdala drugi DVD bom objavil nove

Pa še enega moram omenit tukaj, ki sicer ni risanka, je pa bila moja naj igrača:

Če bi imel več denarja bi bil zbiralec, tako sem samo velik oboževalec

Če sem komu vzbudil kak spomin lahko komentira.