Rudolfa Erjavca bukva

Danes sem dobil nov mobitel in vinjeto za avtoceste. Ampak, tale moj materializem me je malce napeljal na razmišljanje o lažnih potrebah, kakor jih je imenoval Herbert Marcuse¹. Torej, vse to so lažne potrebe, (no dobro, vinjeta ne) telefona pa prav nič ne rabim v bistu, za tistih nekaj kratkih sporočil je bil tudi stari dober, čeprav je imel že povsem zdrsan ekranček, da sem komaj videl kaj piše. Skratka, po Marcusovi teoriji se lažne potrebe pojavijo ob odtujenosti, odtujenost pa nastopi, če se človek v svojem poklicu ne samoaktualizira, po domače povedano, ne najde smisla, ga delo ne navdušuje…

Poglej no, kolikor sovražim svoj študij, mi je pa nekaj le ostalo v glavi ob vsem tem učenju.

Torej, sam sebe vidim kot povsem odtujenega, ker mi to v kar mečem energijo preprosto ne uspe. Kar ne bi bilo prav nič hudo, če sam ne bi tako preklemano cenil uspeha. Od tukaj torej vse te neumne potrebe po “imeti” In ker je moj študij povsem neumen (ja, kljub niti ne neuspehu, ker mi gre, razen enega grdega izpita).

Vsi tisti ljudje, ki jih jaz zares cenim so izredno uspešni, običajno na intelektualnem področju, najde se pa še kak na športnem. Moja obsedenost z takimi ljudmi je skoraj patološka, ker sem vrednoto uspeha tako ponotranjil, da sem sam ob njihovem modelu, no, luzer pač.

Da mogoče ne zbiram ravno zaradi tega okrog sebe take ljudi, da sem lahko ponosen na njih, če že na sebe ne morem biti? No, za en tak primer vem zagotovo, ampak ta je že šel mimo, pa se to še vedno dogaja…

1. Herbert Marcuse, nemški sociolog, neomarksist.

…ker je to kar se dogaja v naši državi popolna sramota. Sem se mar zato udeležil parlamentarnih volitev in izbiral svoje predstavnike v parlamentu, da me sedaj ti pitajo z neumnimi referendumi o pokrajinah in umetni oploditvi?

Ali pa je to le iluzija, ki nam jo daje vodilna elita, ki bi rada dala vtis da le imamo nekaj oblasti in da vlada demokracija?

Hvala za tako oblast, kaj če bi raje končali pediatrično, poštimali onkološki inštitut, spremenili standard revščine? Vse to bi bilo s tem denarjem več kot mogoče.

Moj glas bojkota referenduma se ne bo slišal, ampak, morda pa bo tista 20% udeležba le kaj spremenila in jim pokazala da je nekaj narobe. Ker bo z mano isto naredilo še več kot pol Slovenije.

Tega pomembnega dejstva sem se naučil včeraj na Gozdu.

No zgodba se začne že zjutraj po Krvavcem, na zgornji poseki štarta na Ambrožu.

In padalci smo lenuhi, zato bolj malo hodimo.. No, bolj malo, malo pa Tako se na štart pripeljemo, kar pomeni da mora po koncu letenja vsak po svoj avto. Tole pišem preprosto za komentar spodnji sliki

Ko napokamo vsak svoje padalo in opremo na rame, sledi pot do starta. Čelada na moji glavi je v tem primeru le estetski element , in hkrati edini del opreme, ki je resnično moj.

Tako izgleda priprava opreme na startu:

In tako izgleda dolina v jutru, nad katero letimo

Učenje veščin padalca je.. precej odvisno od akterja. Tako da, ko te enkrat naučijo uspešno vzletati in pristajati, si prepuščen samemu sebi. V zraku.. čisto sam. Tako sem danes sam na prvem pristanku skoraj priletel med krave, a sem z zadnjimi močmi aerodinamike še upel iztisniti iz padala prelet tiste štale, in zadrsal po mehki detelji.Pristanek resda ni bilnajlepši, ampak… polomljen še nisem.

Tole pa je že Rok v doletu na pristanek:

In tole sem jaz s svojo čelado. Avtoportret.

Zgodbe pa še ni konec. Za ta dan smo imeli namen obiskati še Gozd, ampak šele popoldne, zato sva se z Rokom odpravila na ekskurzijo in spoznavala domovino. Šla sva na Bled, razdirala razne modrosti, obiskala tudi letališče na Lescah, in ugotovila da ni tam nikakršne aktivnosti. Ha, pa smo jih, ali kakor reče moj soosed: “Kdor je letu je letu!” In midva sva. Oni pa ne. Dodaten razlog da odločitev za padalstvo in menjavo načina letenja ni bila napačna?

No skratka, potem greva na Gozd, srečava nekaj drugih padalcev, in se malo pogovoriva o tem in onem.

Za ta dan je bilo v namenu opraviti dva štarta, od katerih se je prvi izkazal za uspešnega, pri drugem pa sem…No, po uspešnem dvigu naredil neumnost, padalo ni bilo pravilno obremenjeno, in skupaj z njim sem najprej “pofrezal” malo podrasti, potem pa skoraj zapel drevo, pa ne pri tleh, ker me je med tem dvignilo in.. no, posledice bi bile lahko dosti hujše. H sreči sem čisto malo pred obešanjem uspel zaviti vstran, in tako se je štart vseeno izkazal za.. poluspešnega.

Bom si jaz do naslednjič še malo ogledal naš šolski video…

Tokrat malce zafrkancije:

Pastakl se lahko v danih pogojih spremeni v psa, opico, …(po želji vstavi poljubno vrsto pošasti). Odvisno pač od vrste prisotnih ljudi, če so to skavti, se možnosti skokovito povečajo.

Podsvobodnimsoncem pravi, da imava rada lisico, Psa, kroto, amebo, aha, in miško tudi. (ker vem da nimate pojma za kaj se gre, lahko živali preskočite, važno da imava midva večji pomen v njih kot je videti)

Torej, naj samo za vas ta trenutek predstavim polimorfnost Pastakla, tokrat v obliki PSA in od časa do časa tudi v obliki OPICE

Če bi znal bi dal slikice iz youtuba direktno noter, tako kot je na nekaterih drugih blogih, pa sem lama.