Rudolfa Erjavca bukva

Manj kot 5 km od domačega brloga sem našel sotesko, v kateri sem sicer že bil enkrat, a le do prvega jezu, zato je tole zame skoraj vse novo. Manj kot 5 km od doma!!! Sram me je, in ob enem sem tudi potrdil svojo trditev, da se ni treba plazit daleč, da odkrivaš kaj novega.

Kaj sem tam počel je.. zgodba. Za kdaj drugič. In v filozofsko rubriko.

Slike:

Tukajle se Janez matra po spolzkih kamnih.

Tole je soteska (no shit, Sherlock) in slika je slaba, skrajni čas da si fotoaparat omislim

Z otroki v hribe.

Tale v zelenem je pa en usekanc, ki mu ni dovolj samo raziskovanje pač pa mora domov priti moker in osvinjan. (in ja, pelje se v tujem avtu. Naj imajo še drugi kaj od njegovega poguma, vsaj potem ko čistijo avte)

Motem sva našla neko pradavno vodno zajetje. Janez je ugotovil da že zelo dolgo ni noben premikal ventila, in je moral popravit to napako.

Nakar pridemo do čarovničine koče sredi gozda. (Tisto zraven ni Metka pa čarovnica tudi ne. (op. u.))

Potem pridemo do jeza. Ja, sredi gozda in visokogorja

Drselo je kar precej, ampak tole je bila stvar časti! Tista pletenica tam zraven je bila bolj v nadlego kot v oporo, ker ni bila nikamor pritrjena.

Tole je pa na vrhu. Sledil je nekoliko vratolomen spust, potem pa domov.