Lastovka je prišla
Zadnič sem se vračal z našega letališča. In ker gre pot med hišami čez njihova dvorišča, lahko večkrat naletiš na domorodce.
Tako sem zadnjič ob vračanju nabasal na nekega otroka sredi “ceste”. No, mali ni hotel s ceste, ko sem pripeljal, in se kasneje le počasi umaknil. Odprl sm okno, da bi mu nekaj krepkih natvezil, pa je mali še pred mano iztegnil roko s prstom in zavpil: “Lastovka je prišla1”
Gospod, kdaj sem se nehal čuditi?
Tale stavek me je prvič srečal na duhovnih vajah za skvo, in me od takrat nekako spremlja. Verjetno ni treba posebej pouddarjati, da me je tisti njegov stavek pustil brez besed. Malo sem debelo gledal, zaprl okno, se odpeljal dalje in se sramoval do konca dne.
_________
1. Mali je verjetno malo genija, pri svojih verjetno šestih letih, je prepoznal lastovko.


