Rutina
Zadnjič sem zašel v zanimivo debato o rutini, pa sem jo malo razširil, ker sem imel ravno preveč časa med predavanjem po novem znane medijske osebe na našem faxu. (ja, ves čas se ne moreš samo smejat, čeprav bi se lahko, vsaj pri njemu. Ker vem da noben ne ve o komu govorim je vseen, ane?)
Torej: kaj je potrebno da nekaj postane rutina? Ne veliko, ali pač, kakor vzameš…
Zjutraj vstanem, umijem zobe…(preskočimo neumnosti)…grem na fax, pridem domov in počnem neumnosti. Danes, jutri, pojutrišnem, dan enak dnevu. Rutina? Vsekakor. Ampak rutina lahko postane še tako dober dogodek oz. del dneva. Je rutina. Rutina lahko postane igranje kitare, kljuub temu da je reč boljši del dneva. Ampak mogoče pa to ni nič slabega? Je pa vsekakor ugotovitev da je nekaj rutina tako, malo neprijetna. Čeprav moraš tudi vložit kaj, da to ugotoviš.
Naprimer sms sporočilo, pošlješ enkrat, pošlješ dvakrat, trikrat… kaj ne bi morda naslovnik pričakoval še četrtič, in bil nato razočaran, ker ne bi bilo tega četrtega?
Rutina gor ali dol, ugotovitev, da rutina sploh ne pomeni nujno negativne stvari, me je nekoliko pretresla.