Nism crknu! (še) =)
Ne.
Nism crknu.
Čeprav je morda tako izgledalo…
No, potuhnil sem se za kake pol leta, in od takrat se je zgodilo marsikaj.
V glavnem, odločil sem se, da tole knjigo potegnem iz police, malo pihnem stran prah, in napišem kako novo stran. In tako za začetek bom danes pokazal svojo novo kitaro.
Ja, po novem igram kitaro. Ker se je ob “incidentu” moralo spremenit nekaj v mojem življenju, in to je le ena od novosti. In ker mi je bil zvok akustične kitare vedno bolj pri srcu od klasične, sem se vrgel v stroške. Prsti od takrat seveda niso več prsti, pač pa neki izrastki na rokah, z kožo ki je trda kot avtomobilska guma. Ah ja, do poroke bo že dobr pravjo…


