Pritrkovanje
En dan sedim na balkonu, žulim Grško zgodovino, in iščem vsak možen izgovor, da mi tega ne bi bilo treba počet. In zaslišim, da v cerkvi pritrkavajo na zvonove. Izgovor zadosten, izhod odobren 
Pridem v zvonik, pa me vprašajo kako in kaj in če še kaj znam (pred okoli 8 leti sem se namreč učil pritrkavat, še kot čisto majhen mulc). Pa probamo, eno odtolčemo, in neverjetno, celo nisem vsega pozabil. Pokličem še enega iz vasi, da skupaj poskusimo. Zelo dobro.
Potem smo se odločili, da se ponovno začnemo učit, in prvi rezultati so tukaj: danes smo že prvič tolkli na sv. Trojici nad Vrhniko, kjer je bilo žegnanje.
Še eno izmed mojih premnogih zanimanj, ampak ta se mi zaenkrat precej dopade.
Še dve sliki, na njih nisem ravno jaz, ker ne moreš pritrkavati in slikati!
Za tiste, ki morda ne veste kaj je pritrkovanje: gre za izmenično ročno bitje na zvon z “žvenklji” (kakor temu rečemo mi) Obstaja tudi več različnih “pesmi”. Potrebno je dodati, da je pritrkovanje podobno kot postavljanje mlajev slovenska posebnost, in je v drugih deželah ne poznajo. Tako so slovenski pritrkovalci poznani po celi Evropi, in jih večkrat tudi vabijo na različne prireditve v tujino.
Torej, naša skupina se imenuje TriO, ker smo trije (vsako pritrkovalsko skupino sestavljajo (vsaj) trije pinkači), pa še vsi se ravno enako pišemo. Torej, trikrat O.