Odeje
Nisem kakšen literarni kritik, kar pa še ne pomeni da ne smem ocenjevati raznih umetniških del. Po svojem mnenju seveda.
Precej prahu je dvignila tale knjiga v slovenskem literarnem prostoru. Predvsem zaradi svoje zvrsti. Reč je namreč strip. Roman v stripu. Zajetna bukvica sicer, a prav tekoče se bere.
Ne bom pripovedoval zgodbe, kajti “spoili” so najbol nadležne reči, pa še povsod jih srečaš. Zato jih tu ne bo. Zadnje čase sem se vrnil h stripom, pa ne tistim konvencionalnim, temveč stripom z kolikor toliko življenskimi zgodbami. Odeje je zagotovo eno takih del. In še prevedeno je v slovenščino. In, celo dosti bolj osebna zgodba lahko nastane v stripu kakor v navadnem romanu.
V knjigi me je najbolj “prizadela” minljivost, kdor je reč prebral bo vedel o čem govorim. Tri strani, brez dialoga, kjer se pleska stena. Vodilo me je do nekega nadrealističnega občutka, kot večer ko pada sneg in zaduši vsak šum, pa počasi a skrbno prekrije vsak del zemlje.
Bom končal. Vsaka beseda bi bila skoraj preveč, svoje občutke sem pa povedal. Za konec le še to: Knjigo priporočam! Sam sem jo kupil, jo pa verjetno dobite tudi v kakih knjižnicah… Vredna vsake pare.
Ocena 10/10