Rudolfa Erjavca bukva

Vsi skoraj po božje častimo Bi-Pija kot ustanovitelja skavtov, dobrega vojaka, sposobnega oglednika…

Dobrega vojaka. Baden Powell se po šoli pridruži vojski. Poslan je v Afriko in Indijo, sodeloval je tudi v Burskih vojnah (1899). Ali ste kdaj vsaj malo bolj pomislili, kje se je boril? V Afriki in Indiji. Že res, da je branil Anglijo v koonialnih težnjah ampak- bil je okupator. V pravem pomenu besede. Boril se je proti domačim ljudstvom, na njihovi zemlji, in utrjeval nadoblast evropskega naroda.

Ko sem to en dan omenil na srečanju voditeljev, pa le-ti niso bili ravno pripravljeni na objasnilo tega podatka.

Da ne bo pomote: Spodbijam Bi-Pija kot vojaka, nikakor ne kot voditelja skavtov.

Danes sem cel ljubi dan zabil v svojih sanjah. Pa sploh nism spal! Duval sem se Ne, to ni zloraba psihoaktivnih substanc, niti ni kak drug izraz za pumpanje sklec. To je moj zelo privaten izraz za početje, ki ga včasih kadar je stiska res huda, opravljam. Pa sploh ne gre za stisko v pravem pomenu besede… Gre za enega od mojih interesov, letenje namreč.

Začel sem zjutraj, takoj po maši, ko sem v delavnici gradil model. Potem sem pa zagonil doberšen del popoldneva na Condorju, simulatorju za jadralno letenje. Tale slikca je z njihove uradne strani, ampak.. a je važno?

Potem sem pa še nekaj slik pogledal. Jih še nekaj prilepim.

Zgodaj zjutraj, ko se avijone s hangarja vlači. Osebek na levi je skavtinja, ampak je po tečaju nisem več videl na letališču, sem jo pa videl na Glej daleč. Ker sva bila že takrat dobra prijatelja sva se zignorirala.

Nerad vstajam zjutraj, ampak za tole se je splačalo. Ne za vlečenje vozička, za letenje!

Naše makine. Ok, To so bile, ampak…

Slikic z letenja ni. Takrat sem zaposlen, kaj naj počnem še s fotoaparatom!

Zdaj pa upam da letos končno licenco nardim.

Ker nisem imel kaj za brat, sem pregledal domače police in našel Odisejo. Kaj veliko tukaj ocenjevat ne morem, lahko pa povem da je dokaj smešno branje. (Ja, vem, večina nas je imela tole delo za domače branje v srednji šoli, ampak po pravici povedano, koliko knjig ste/smo takrat prebrali sebi v veselje ali pa vsaj poskušali uživati, če je že bila knjiga namenjena po domačem branju.

V glavnem, stvar priporočam predvsem iz razloga, da so te reči splošna razgledanost, ki jo vsakdo potrebuje. V današnjem času si pač ne moreš privošiti, da ne bi vedel kdo je Hefaist in podobna grška navlaka tistega časa. Mimogrede, če ne veste od kod izraz “mentor” marš brat knjigo!

Evo vam še eno sliko, morda bo koga pritegnila

Tisti dan sem se odločil da se spremenim. Da ne bom več nosil mask pred drugimi. Da bom to kar sem in da jim dam to jasno vedeti. Napaka mojega (dosedanjega) življenja. Odkar izražam resnico… je svet drugačen. Kakor pravi dr. House (Zdravnikova vest): “People always lie.” Samo ker vedno lažejo, tudi neradi slišijo resnico o sebi.

Tisti dan sem svet pozdravil s sredincem…

… in ostal sam!

Povejte mi, a je človek, ki izgubi vse svoje lastnosti, zaradi katerih si ga cenil kot prijatelja, in postane povsem drug človek, še vedno prijatelj?

Na faksu je gospodična našla neko zastonjsko revijo, in ker na avtobusu na poti domov ni kaj početi sem iztegnil lovke po dotični reviji (Unikat? Nekaj za mladino v glavnem…), saj je že na naslovnici precej pomenljiv naslov, ki priča o vsebini. Blog namreč.

Žal pa po kasnejšem branju članka ostane grenak priokus. Morda se je avtorica potrudila, ampak po tem kar sem prebral, slutim da teh pojmov nima ravno razčiščenih. Gremo po vrsti:

-Bloga ogromno ljudi, še več je takih, ki se skrivajo za svojo anonimnostjo, trdi avtorica. Dejstvo, ampak s tem je stopila na žulj tudi meni. Če pa smo že na tem: če bo koga resnično zanimalo, kdo je avtor prispevka na blogu, se bolotil razskovanja, in ni vrag da ne bi avtorja našel, če ne drugače tako, da ga povpraša o osebnih podatkih. Lepa beseda lepo mesto najde. Težko je tukaj govoriti o anonimnosti, češ, dokler te noben ne pozna je lahko kritizirati.

- Naslednja “dobra” trditev je, pod podnaslovom ” Vsebine so različne”, da se na blogih piše o vsem mogočem, (in kakor sem sam razumel) predvsem pa o seksualnosti (<-predvsem: toliko o različnih vsebinah). Ne spremljam slovenske blogerske scene zelo redno, sem in tja zaidem na kakega, ampak nikoli, res nikoli še nisem prišel na kak blog z seksualno vsebino. Pojavi se vprašanje: ali jaz živim pod kamnom, in pa je nekdo zelo dobro opravil domačo nalogo ob pisanju prispevka, ali pa mogoče tale domača naloga ni bila tako dobro opravljena?

- Navedeno je še nekaj zelo obiskanih blogov, med katerimi so nekateri znani, za večino prvič slišim, pa so baje najbolj obiskani (kamen, moj dom). Pa še tole: Začetnik blogov je oddaja Bar, tako trdijo pri reviji. Na Jonasa (kljub “kvaliteti̶ so pozabili?

Članek vseeno razvije precej dobrih misli, vredno branja, če znate razmišljati z lastno glavo…

Sem prišel s tečaja risanja. Vsak teden na tečaju zelo uživam. Ampak, imej še toliko zanosa, če tvojih slik nihče ne kupi vse navdušenje hitro uplahne…

Z besedo “kupi” tukaj ne mislim na kupovanje v ekonomskem smislu…

Spet sem se malo odparvil na fax te dni. (ok sliši se kot da hodim tja bolj na obistk, priznam, tam sem vsakič, špricam pa samo en predmet, ker imam knjigo) In ker imamo v tem semestru nov predmet, ki je za povrhu še dolgočasen. Od 18-21 zvečer, res zabavno. No, vseeno, gre za tole: ker sem bolj asocialen človek imam zato vse preveč časa za prisluškovanje neumnostim ki jih izrekajo sošolke (predvsem sošolke, sošolcev imam samo nekaj, da ne bo kdo rekel da sem se spravil ravno na punce) Skratka, v vsem tistem besedičenju profesorja je ena pametna bučka v klopi okoli mene zavzdihnila “kako je ta predmet in profesor beden”

Sem ji takoj sam pri sebi pritrdil, in se kasneje zamislil. Nekateri (večina izmed vas/njih) imajo to srečo, da se jim uspe vpisati na tisti študij katerega želijo. Osebno žal nimam take sreče, zato sem tam “bolj za rezervo” čeprav še kar pridno študiram. In tukaj je “finta”: kako lahko rečeš neki zadevi da je dolgočasna, če je to del tvojega študija, na katerega si se prostovoljno vpisal in te verjetno zelo zanima? In kako lahko rečeš nekaj takega za svojega bodočega kolega (ja, te grozne besede sm se naučil na faxu) da je beden?

Beden ker prenaša znanje nate, beden ker ga to zanima ali beden ker mora to zanimati tudi tebe kot študenta tiste smeri?

Smo se danes odpravili malo pogledat v Ljubljano, ker so bile stvari zastonj. Pa smo šli pogledat v Kinoteko, kjer so vrtili razne slovenske filme, ogledali pa smo si Učna leta izumitelja Polža.

Pa mi je reč dala premišljevati, namreč nedavno nazaj sem v reviji Premiera bral o slovenskem filmu, kako da ni v krizi, ampak je le tako napreden da ga nihče ne razume. Je res tako težko razumeti par besed, ki so pospremljene s kletvicami. Naj dam za primer film Poker. Takrat je bil neverjeten hit, in še danes je, ker je bil pač prvi slovenski film na DVDju. Ampak kvaliteta… Polžu ne seže do kolen. Da ne govorim o Odgrobadogroba. Film sem si ogledal v kinu, pa mi je bilo žal vsakega tolarja, ki sem ga zapravil za karto. In ja, še dve sem kupil! (ne zase dveh, da ne bo pomote) Te filme sem”potegnil kar tako iz glave” ampak skoraj vsi se navedenemu vzorcu precej prilegajo.

Zanima me kje so stari dobri slovenski filmi, geracija Polža. Je res treba za dober slovenski film natrositi v dialog pol kletvic? In za podkrepitev imeti še neumno zgodbo, kajti film je itak umetniška stvaritev, res ni potrebno da ga folk razume?

Da se potolažim bom šel na Zlato žabo, zastonj bo, pa še zabavne stavritve bodo.

Mimogrede: Das Kmet (Zlata Žaba 2004?)  je sekal!

Še čisto sveža slikica:

V glavnem. Trudim(o) se. Tole pa sem prav moral pokazat, ker se mi zdi dober!